Odhod ob 8.00 uri zjutraj iz Bele Cerkve in vožnja z avtobusom čez mejni prehod Obrežje do Samobora. NE POZABITE NA OSEBNE DOKUMENTE. Postanek za kavo in sprehod skozi lepo srednjeveško mestece. Ogled Samoborskega muzeja in topla malica v Samoborski pivnici. Sledi vožnja na Jastrebarsko, kjer bomo obiskali Dvorska vina Šoškić. Ogledali si bomo čudovito vinsko klet in poskusili odlična vina, za katera pogosto prejemajo številna odlikovanja in priznanja. Vožnja do Hrušičev, kjer bomo naredili kratek postanek za ogled cerkve, nato pa nadaljevali do Ozlja. Mesto zaznamujejo hribi, poraščeni z gozdovi in reka Kupa (Kolpa), ki tu prehaja v nižinski del in je ena od točk kulturne dediščine tega področja. Naš naslednji postanek bo v Vivodini, zelo starem naselju, katero leži na hrbtu brega, z leve in desne strani pa se odkriva prekrasen pogled na gozdove in vinograde. Vinogradniški kraj se ponaša s 700-letno tradicijo. V zadnjih nekaj letih se je zelo lepo razvil. Ogledali si bomo cerkev in eno najstarejših vinskih kleti (1777) in seveda poskusili nekaj tukajšnjih vin. Sledi vožnja do Bele krajine, kjer nas bodo na turistični kmetiji Matkovič v Gornjih Lokvicah sprejeli s pogačo, nato pa bo večerja in degustacija vin. Sledi vrnitev proti domu.
CENA IZLETA: 45 EUR (najmanj 40 oseb)
Cena vključuje: vse oglede in vstopnine po programu, tri degustacije vin, toplo malico, bogato večerjo, vodenje in organizacijo ekskurzije, DDV.
Doplačilo po želji: ogled gradu Ozalj 25 kun/osebo.
Prijave pobirata do 29.10.: Jože Košak 041 633 162 in Lado Turk 041 392 463
Obvestilo za pridelovalce grozdja in vina o prijavi pridelka grozdja, mošta in vina
Poročanje o pridelku grozdja, mošta in vina.
V skladu s 13. členom Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 16/2007, 62/2009 in 4/2016) so podatke o pridelku grozdja, mošta in vina upravni enoti dolžni sporočiti pridelovalci:
ki obdelujejo najmanj 0,10 ha vinogradov, ali
del ali celoten pridelek grozdja, mošta in vina tržijo, ne glede na velikost vinograda.
Pridelovalci morajo upravni enoti podatke sporočiti najpozneje do 20. novembra. Podatke lahko sporočijo osebno na sedežu upravne enote v času uradnih ur ali pa jih na predpisanih obrazcih, ki so dostopni na spletnih straneh upravne enote, upravni enoti posredujejo po pošti ali elektronski pošti. Pridelovalci so upravni enoti dolžni sporočiti tudi morebitni izpad pridelka.
Poleg tega so pridelovalci dolžni v skladu s Pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina tukajšnji upravni enoti:
v roku 30 dni po izvedeni prodaji oziroma nakupu pridelkov oziroma proizvodov prijaviti prodajo oziroma nakup teh pridelkov oziroma proizvodov (samostojni podjetniki in pravne osebe),
prijavljati vse nastale spremembe vpisanih podatkov v 30 dneh od nastale spremembe.
v nedeljo, 19. novembra, vabi na strokovno ekskurzijo na Š T A J E R S K O,
odhod iz Bele Cerkve ob 7:00h zjutraj.
Vožnja mimo Ljubljane do postanka za jutranjo kavo na Trojanah in naprej do Vranskega, kjer si bomo ogledali eno najbolj pestrih in največjih zbirk zgodovine motociklov na svetu. Sledi nadaljevanje vožnje v Dobrno. Skozi park se bomo sprehodili do hiše kulturne dediščine, se srečali z lokalnimi vinogradniki, imeli toplo malico in degustacijo vin. Okrepčani se bomo odpravili še na ogled cerkve in stare trte. Izlet nadaljujemo proti Celju in naprej v vas Slom pri Ponikvi. Ogled Slomškove domačije. Sledi postanek pri vinarstvu Kolar. Ogled proizvodnje vina in degustacija. Ob povratku proti domu se ustavimo še na zgodnji večerji. Prihod domov v večernih urah.
Za prevoz, ki ga krije društvo, bo poskrbelo podjetje Arriva. CENA: 33 € / osebo, ki vključuje: vse oglede z vstopninami, toplo malico (pohorski lonec), degustacije, večerjo, vodenje in organizacijo izleta.
Prijave do 10. novembra zbira Betka Pavlin (031 629 371).
————————————————————————————————————
Predavanje Pokušina mladih vin v izvedbi J.Zupančič bo 26.10. ob 18h v HŽD.
Laboratorij v HŽD obratuje ob petkih in ponedeljkih, predvidoma od 17h do 19h.
Znan je program 45. Tedna cvička in ste seveda vsi vljudno vabljeni, da se udeležite čim več dogodkov, v čim večjem številu. Več o prireditvi lahko preberete tudi na facebook strani, če kliknete na to povezavo.
Ocenjevanje vin je bilo v četrtek, 9 marca 2017 v Zwitrovi dvorani v Beli Cerkvi. Vzorci so bili predhodno komisijsko pobrani s strani članov društva. Ocenjevanje se je odvijalo v prostorih Hiše žive dediščine. Tehnično osebje v sestavi Andrej Košak, Ivan Ambrožič, Drago Košak, Stane Bunšek, Vinko Globokar, Lado Turk, Uroš Turk, Slavko Gregorčič, Katja Zorko, Jana Kopina, in Jože Košak, je izpeljalo ocenjevanje brez napak, tako, da sta tokrat zaradi velikega števila vzorcev, dve komisiji opravili svoje delo.
Prva petčlanska komisija je bila v sestavi Jože Simončič – predsednik komisije, Martin Martinčič, Nejc Rumpret, Dušan Teropšič in Jure Grubar. Komisija je ocenjevanje začela s cvički, nadaljevala je s penino, nato pa z belimi in manj številčnimi sortnimi vini (laški rizling, rumeni muškat, bela zvrst, renski rizling, beli pinot, …) zaključila ocenjevanje.
Druga petčlanska komisija pa je bila v sestavi Anton Pezdirc – predsednik komisije, Jože Zupančič, Jože Žura, Blaž Košak in Jože Prah. Komisija je ocenjevanje začela z dolenjskimi belimi vini, nadaljevala z žametnimi črninami, dolenjskimi rdečimi vini, rosejem in modrimi frankinjami.
Najbolje ocenjeni cviček z oceno 16,20 točke je pridelal Stane KOŠLJAR iz Sel – gorica Lapore.
Najvišjo oceno 18,43 točke pa je dosegel Aleš Kopina iz Bele Cerkve s polsladkim rumenim muškatom.
Podeljenih je bilo 21 velikih zlatih medalj, 61 zlatih, 29 srebrnih, 1 bronasto in 5 pisnih priznanj.
Vrsta
Skupno število vzorcev
Izločeni
VZM
ZP
SP
BP
PP
Cviček
53
15
9
14
13
2
Modra frankinja
28
8
19
1
Dolenjsko rdeče
7
0
2
3
1
1
Žametna črnina
4
0
1
2
1
Sivi pinot
1
0
1
Chardonnay
1
0
1
Dolenjsko belo
30
2
6
16
5
1
Bela zvrst
3
1
2
Beli pinot
2
0
1
1
Penina
1
0
1
Renski rizling
2
0
1
1
Rumeni muškat
6
1
2
3
Rose
3
0
2
1
Laški rizling
4
1
1
1
1
Skupaj
145
28
21
61
29
1
5
Skupno je bilo ocenjenih 145 vzorcev, 28 vzorcev je bilo izločenih zaradi različnih napak (H2S, oksidacija, bekser).
Vsi cvički z oceno nad 16 točk so bili še naknadno analizirani na vsebnost alkohola v društvenem laboratoriju. Vsi vzorci so bili skladni s pravilnikom.
2. Ocenjevanje vin Vinji vrh – Bela Cerkev 2017(Jože Simončič)
Naša komisija je ocenjevala vzorce vin cvička, penine in vzorce belih sortnih vin.
Vzorci cvička so dokazali, da je bil letnik 2016 zelo primeren za pridelavo zelo kvalitetnega cvička. Cvički so dovolj bogati, harmonični, hkrati pa sveži, sadni z vsemi lastnostmi, ki jih iščemo pri našem vinskem posebnežu. Zato je bilo veliko vzorcev cvička ocenjenih z oceno nad 16 točk. Nekaj kandidatov za cviček smo mislili prekategorizirati v dolenjsko rdečkasto vino, ker smo menili, da nimajo karakteristik cvička zaradi previsoke ali prenizke barve, prevelike trpkosti ali neznačilne arome za cviček.
Žal pa jih je bilo tudi nekaj z napako in smo jih morali izločiti. To je predvsem bekser in oksidacija, kar je možno z enološkimi posegi sanirati.
Po korektni penini smo ocenili veliko različnih belih sortnih vin, ki so dokazala, da so v vašem društvu mojstri pridelave tako suhih sortnih vin, kakor tistih z ostankom nepovretega sladkorja. Predvsem so nas navdušila vina rumenega muškata.
Ocenjevanje je bilo tako kot vedno v Beli Cerkvi odlično organizirano, komisija usklajena, zato se zahvaljujem za povabilo in čestitam pridelovalcem odličnih vin, kakor tudi vodstvu društva za požrtvovalno delo.
Jože Simončič
3. Degustacija Društva vinogradnikov Vinji vrh – Bela Cerkev(Anton Pezdirc)
Ocenjevalna komisija, ki sem jo vodil, je ocenila vina Dolenjsko belo, Rose, Žametne črnina, Dolenjsko rdeče in Modra frankinja. Najprej moram pohvaliti organizatorje, da so vzorno pripravili ocenjevanje, ter da je le to potekalo zelo enakomerno in tekoče. Tehnična ekipa v celoti, je svoje delo opravila odlično. Tudi strokovna komisija je bila izredno usklajena. Enako velja tudi za vina, ki so očitno bila v odlični »formi«.
Kakovost vin Dolenjsko belo je bila na zelo visoki ravni, saj nekatera vina lahko dosežejo ocene tudi nad 17 točk. Vina so odraz letnika, sveža, sadna, sortno značilna, ter lepo pitna. Skratka kakovost in karakter, ki se od takšnega vina pričakuje. Rose-ji, žametovke in dolenjsko rdeče so sortno karakterna vina in skoraj po pravilu ocenjena kot kakovostna vina.
Tudi Modre frankinje so bile zelo dobre, predvsem tekoči letnik 2016. Res drži, da so še nekoliko mlade in bi morale večinoma še zoreti nekaj časa v lesenih sodih, a to v nobenem primeru ne zmanjšuje njihove izvirne kakovosti. Najvišje ocenjene Modre frankinje so se zelo približale vrhunski kakovosti vin. Z zorenjem bodo le to tudi prav gotovo tudi dosegle.
Vinogradnikom, prejemnikom priznanj, v imenu komisije čestitam za doseženo visoko kakovost vin. V letošnjem letu vam želim še boljši pridelek grozdja in odlična vina letnika 2017.
Anton Pezdirc
Na šentjanževo – torej 23. junija – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Prav to smo storili tudi člani društva vinogradnikov Vinji vrh Bela cerkev.
V slovenski ter Evropski praznični tradiciji je torej na dan sončnega obrata potekalo kresovanje. Tik po obdobju sončnega obrata (24. junij) praznuje god sv.Janez Krstnik, ki je verjetno v času pokristjanjevanja nadomestil sončno božanstvo Kresnika. V osnovi so se tudi v kresnih šegah ohranili vsi aspekti staroverskih ritualnih šeg. Kresnemu večeru, ki je bil 23. junija zvečer so rekli tudi Kupalo.
Najbolj magično obdobje v letu
»Kres je v vsem indoevropskem prostoru najbolj magično obdobje v vsem letu. To je obdobje, ko svoje moči preizkušajo škrati, vile in druga nadnaravna bitja, sam praznik je nabit z magijo in čarovništvom. Enake običaje na kres lahko opazujemo od Islandije do Skandinavije in od tam do Sredozemlja. Ljudstvo je menilo, da more s čarnimi sredstvi soncu ohraniti moč in mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bil ogenj. Odkar je človeštvo sonce poosebilo in ga začelo častiti kot božansko bitje, so verovali, da je treba božanski ogenj na nebu, ki je vir življenja, ojačevati z zemeljskim ognjem. Zato so zanetili kolikor mogoče ‘blizu’ neba po hribih in gorah kresove, da bi sonce od njih prejemalo čim več toplote in svetlobe. Pozimi, ko se jim je zdelo, da sonce peša in izgublja moč, so prižigali kresove v resnem strahu, da jim nebeški ogenj ne bi popolnoma ugasnil (na ognjišču so žgali tudi zajetni hrastov panj ali čok), spomladi so mu s kresovanjem hoteli pomagati do čimprejšnje zmage nad zimo, poleti, ko se je dan ‘obesil’, ko so se začeli dnevi krajšati, pa so soncu s posebno velikim kresnim ognjem skušali ohraniti višek njegove moči. Na kresni dan je človek poleg žganja kresov prožil ognjene krožce, nosil velike plamenice, pel in plesal okrog kresa v smeri gibanja sonca in takal goreča kolesa …« Tako je v Veliki knjigi o praznikih magijo kresne noči opisal dr. Damjan J. Ovsec. Med kresnimi obredi omenja tudi skakanje čez ogenj. »Povsod po Evropi so ljudje skakali čez ogenj ali skozi ogenj, in verjeli, da višje ko bodo skočili, višji bo njihov pridelek (na primer pšenica). Živino so gnali skozi ogenj, da bi se očistila, saj naj bi ogenj odganjal bolezni in zle sile, ki so v boleznih poosebljene. S prav takim namenom so plesali okrog ognja ljudje in nosili vence, spletene iz rož, ki naj bi imele apotropejske učinke; ti so bili zvečine rumene barve – simbolizirala je sonce.
Kresna magija torej ni bila namenjena ‘pomagati’ le soncu, ampak tudi človeku in živini.« V kresni noči po svetu kurijo kresove. »Pri Keltih je bil kres druidski praznik in zlasti v Bretanji so prižigali kresove, imenovane baalski ognji. Na Norveškem so ogenj zakurili na splavih, ki so plavali po fjordih. Na Švedskem so jih zakurili na gričih ali križpotjih in so jim pravili Baldurjev kres. Baldur ali Balder je bil bog svetlobe in lepote. Na Škotskem so bili kresovi v tem času redkost; prižigali so jih zlasti na Beltane (prvi maj). Ogorke iz kresa so jemali domov, da bi z njimi zanetili ogenj v ognjišču; preko polj in sadovnjakov so Škoti nosili bakle ali pa jih posipali s pepelom.« Vsi smo slišali za sloviti Stonehenge. Tu se v kresnih nočeh med svetimi kamni zberejo tisoči novodobnih druidov. Tako je, denimo, 21. junija 2013 v tem starodavnem svetišču jutro najdaljšega dne v letu pričakalo več kot 20.000 kresovalcev.
Prvo poletno zarjo je sicer zakril oblak, vendar to ni pokvarilo razpoloženja. Sončev obrat so praznovali s plesom ob ljudski glasbi in trdili, da na ta način pozivajo k miru v svetu … Takih primerov je še veliko, izbrali smo le enega bolj imenitnih.
NAJ O KRESOVANJU NA VINJEM VRHU SPREGOVORIJO ŠE SLIKE
Društvo vinogradnikov Vinji vrh Bela cerkev vas vabi na prireditev teden cvička, ki bo letos v Trebnjem.
Organiziran avtobusni prevoz bo omogočil sproščen prihod in odhod iz prireditve. Društvo vinogradnikov Vinji vrh Bela cerkev se namreč že tradicionalno in številčno udeležuje na povorki ob prireditvi.
Prijave za prevoz in soudeležba v višini 5 EUR se zbirajo pri Betki Pavlin v vinotoču Pavlin.
Odmevno prireditev teden cvička tudi letos, tako kot vsa leta do sedaj, organizira ZDVD. Prireditve teden cvička so bile organizirane od leta 1972. Glavnina dosedanjih prireditev v okviru Tednov cvička je bila organizirana v Kostanjevici na Krki in v Novem mestu, vsakoletna prireditev vključuje tako strokovne, zabavne in rekreativne vsebine, na prizorišča pa privablja številne prijatelje vina in Dolenjske. Teden cvička se tradicionalno prične s povorko, v kateri sodelujejo vinogradnice in vinogradniki, cvičkove princese, kralji in ambasadorji cvička, sommelierji, vinski vitezi in drugi gostje.
Pred vsakoletnim Tednom cvička poteka ocenjevanje vin, na katerem sodelujejo člani včlanjenih vinogradniška društev, ki potreben kriterij za sodelovanje dosežejo na predhodnih društvenih ocenjevanjih vin. Ocenjevanje po številu vzorcev prekaša vsa druga ocenjevanja v Sloveniji, strokovna komisija pa vsako leto med pridelovalci najboljših cvičkov izbere Kralja cvička, ki poleg ustrezne ocene za vino zadovolji še druge potrebne kriterije, med drugim minimalno količino vina. Na vsakoletnem ocenjevanju vin se razglasi tudi šampion ocenjevanja, t.j. vino, ki je doseglo najvišjo oceno izmed ocenjenih vzorcev. Ocenjevanja vin na Tednu cvička ureja Pravilnik o ocenjevanju vin.
44. Teden cvička
Trebnje, petek 6. 5. 2016 – nedelja 8. 5. 2016
Letošnja prireditev “TEDEN CVIČKA” se bo odvijala v Trebnjem, in sicer 6., 7. in 8. maja 2016. Za organizacijo prireditve bodo skrbela trebanjska vinogradniška društva: Vinogradniško turistično društvo Čatež pod Zaplazom, Društvo vinogradnikov Trebnje in Društvo vinogradnikov »Lisec« Dobrnič, zaradi praktičnih razlogov pod skupnim imenom Društvo vinarjev Trebnje.
Letošnjo prireditev bo sestavljalo več dogodkov. Osrednji dogodek bo ocenjevanje vin s kronanjem zmagovalca med pridelovalci cvička za leto 2016, kronanjem cvičkove princese in imenovanjem ambasadorja cvička. Ob tej priložnosti bo Zveza društev vinogradnikov Dolenjske izdala tudi strokovno monografijo, v kateri bodo predstavljeni rezultati vin 44. Tedna cvička. Posebno mesto v monografiji bo namenjeno strokovnemu pogledu različnih avtorjev na temo Izzivi trajnostnega vinogradništva na Dolenjskem, ki bo osrednja tema letošnje monografije.
DRUŠTVO VINOGRADNIKOV
VINJI VRH-BELA CERKEV
BELA CERKEV 19
8220 ŠMARJEŠKE TOPLICE
Spoštovani vinogradnik!
Društvo vinogradnikov Vinji Vrh-Bela Cerkev je s ciljem izboljševanja kvalitete vin je letos ponovno organiziralo društveno ocenjevanje vin. Oddane vzorce vin je ocenjevala petčlanska strokovna komisija, katero je vodil predsednik, g. Jože Simončič enolog Kartuzije Pleterje. Vinski letnik 2015 je za kletarjenje očitno izredno zahteven, zato se pojavljajo kljub skrbnemu negovanju nekatere napake, ki se jih da v veliki meri še vedno odpraviti.
Pri vaših oddanih vzorcih, je ocenjevalna komisija ugotovila različne napake zaradi katerih je bil vaš vzorec žal lahko izločen. Za odpravo napake vam glede na tip napake svetujemo naslednje:
Vzrok izločitve: H2S – boekser – žveplec
Odprava napake: Vonj po gnilih jajcih ali kuhani zelenjavi ali po zažganem. Lažjo obliko napake lahko odpravimo z zračnim pretokom, ob primerni vsebnosti prostega SO2. Močnejšo napako odpravimo z dodatkom CuSO4 (bakrov sulfat), max. 1g na 100 l vina. Najboljše je, da se vzorec vina odnese v najbližji enološki laboratorij, kjer se na podlagi pred poskusa določi količina CuSO4 na 100 l vina. Po dodatku bakrovega sulfata v vino je potreben zračni pretok in vino ustrezno dožveplati. Prosti SO2 min. 20mg/l za rdeča in 25 mg/l za bela vina.
Vzrok izločitve : oksidacija
Nastane ob neupoštevanju osnovnih kletarskih pravil, prazen prostor v sodu ali cisterni, premalo žvepla. Delno napako odpravimo z močnim žveplanjem, 1 dcl 5-6% žveplaste kisline na 100 litrov vina, ob predhodni kemični analizi. Prazen prostor v posodi je potrebno odpraviti. Po nekaj dneh je potrebno kontrolirati vsebnost prostega žvepla in po potrebi dožveplati, da bo vsebnost prostega žvepla pri belem vinu 25 mg/l in rdečem 20 mg/l. Pri hujših oblikah oksidacije se je potrebno posluževati enoloških sredstev (aktivno oglje, PVPP), ob predhodnem poskusu v malem.
Vzrok izločitve: cik
Je bolezensko stanje vina, ki ga povzročajo mikroorganizmi (ocetno kislinske bakterije, divje kvasovke…). Odprava cika je nemogoča. Bolezen lahko le delno omilimo oz. obdržimo na obstoječem stanju z ustreznim žveplanjem, tako da vsebnost prostega SO2 ne pade pod 25 mg/l. Preprečiti moramo vsak dostop zraka.
Vzrok izločitve: okus po plesni
Vzrok napake je delovanje zelene čopast plesni (Penicilium glaucum), kar je posledica slabih higienskih razmer v kleti ali slabega kletarjenja. Napako odpravimo z dodatkom aktivnega oglja, pretokom in rezanjem z drugim vinom. Po opravljenih aktivnostih, najboljše, da se vzorec vina odnese v najbližji enološki laboratorij, kjer se preveri stanje vina.
Vzrok izločitve : prevelika vsebnost žvepla
Vzrok napake je napačno žveplanje vina. Napako odpravimo z močnim zračnim pretokom vina. Po takem pretoku vino odnesemo v analizo, v ustrezen enološki laboratorij, kjer preverijo količino prostega žvepla. V kolikor analiza ponovno pokaže preveliko vsebnost žvepla, zračni pretok ponovimo.
