Zelena dela v vinogradu
Zelena dela v vinogradu obsegajo ukrepe, s katerimi uravnavamo listno površino. Vinska trta požene veliko več mladik, zalistnikov in listja, kot ga potrebuje. Poznamo več ukrepov, s katerimi skozi leto uravnavamo listno površino.
Pletev
Pletev je prvo spomladansko delo, s katerim odstranimo mladike, ki so se razvile iz sobrstov in za odstranitev jalovk iz starega lesa (kordoni, debla, kraki). Odstranjujemo tudi jalove mladike. V primeru, da je za normalno obremenitev mladik preveč, odstranimo tudi zdrave mladike. Pletev lahko opravimo zgodaj od začetka do sredine maja, ko so mladike dolge od 10 do 20 cm. Pri pravočasni pletvi je razvoj ostalih mladik hitrejši, asimilacija pa boljša. Za pletev potrebujemo od 15 do 30 ur na ha, odvisno od kakovosti rezi, vzgojne oblike, bujnosti sorte.
Spravljanje in razporejanje mladik
med žice
Pravilna razporeditev mladik med žicami pripomore k boljši osvetlitvi. Dobra osvetlitev se kaže v tem, da se na senčni strani listne stene vidi lise svetlobe. Če so očesa pri rezi enakomerno porazdeljena, mladike same zrastejo med žice. V nasprotnem primeru jih moramo spraviti sami, najkasneje do dolžine 60 cm. Pomembno je, da razdalje med žicami niso prevelike in da se mladike ne povesijo, preden zrastejo do višje žice. Čas, ki ga zato porabimo, je odvisen od vrste vzgoje, smeri rasti mladik, od vpliva vetra, opore in rasti vitic. Potreben čas za to opravilo je med 5 in 50 urami za ha.
Odstranjevanje zalistnikov
Zalistnike je potrebno odstraniti, da izboljšamo zračnost in osvetlitev v coni grozdja, povečamo pa tudi učinek pri trgatvi. Odstranimo jih čimprej, ker so tako rane na mladici manjše. Zalistnike v zgornjem delu mladik pustimo, saj so dobro osvetljeni zalistniki potrebni za visoko kakovost grozdja. Če so zalistniki preveliki za odstranjevanje, jih raje pinciramo na enega ali dva lista.
Prikrajševanje mladik (vršičkanje)
Mladike, ki zrastejo čez zadnji par žic, moramo odrezati. Odstranimo jim čim manj listov, ker je tako produktivnost večja. Optimalen čas za vršičkanje je, ko mladike zrastejo od 40 do 50 cm nad zgornjo žico in se že rahlo upognejo. Takrat rozge še niso olesenele, zato je vršičkanje lažje. Zaradi zgodnjega vršičkanja se v zgornjem delu mladik močneje razvijejo zalistniki. Te je potrebno ponovno vršičkati od 30 do 50 cm nad zadnjim parom žic. Vršičkanje lahko v manjših vinogradih opravimo s škarjami, v večjih pa uporabimo vršičkar – za vršičkanje prilagojen traktorski priključek.
Odstranjevanje listov v coni grozdja
Z odstranjevanjem listov v coni grozdja pridobimo večjo osvetlitev na grozdje, večjo zračnost in obarvanost grozdja. Ker liste v tem predelu odstranimo, se asimilacija zmanjša. Vendar je v coni grozdja, ker so listi stari, asimilacija v vsakem primeru majhna. Z odstranjevanjemlistja zmanjšamo tudi možnost okužb s sivo grozdno plesnijo. Odstranjevanje listov v juliju ne zmanjšuje asimilacije, saj ostali listi na trsu povečajo asimilacijsko sposobnost in nadomestijo odstranjene liste. Poškodbe zaradi toče ali sonca zmanjšamo tako, da naredimo dve defoliaciji, prvo v juliju na manj izpostavljeni strani, na drugi strani pa kasneje, ko ni več nevarnosti toče ali ožigov. Pri rdečih sortah prevladujejo prednosti defoliacije, medtem ko je pri belih sortah potrebna zadržanost.
Redčenje grozdja
Redčenje grozdja je potrebno tam, kjer želimo povečati kakovost grozdja in vina. Intenzivnost redčenja je odvisna od števila rodnih mladik, življenskega prostora trte, od nastavka, ki je odvisen od letnika in sorte, bujnosti rasti in želenega pridelka. Ponavadi je, ob pravočasni pletvi in primerni rezi, potrebno redčenje le na posameznih trsih. Grozdje redčimo sredi julija, ko doseže jagoda debelino graha, saj do takrat grozdje porabi zelo malo asimilatov. Pri rdečih sortah je bolj primerno pozno redčenje, ker odstranimo takrat še slabo razvite in zelene grozde. Odstranjujemo slabo razvite grozde, na dobro razvitih mladikah pustimo dva, na slabše razvitih pa po en grozd. Pomembno je, da najdemo ustrezno razmerje med kakovostjo in količino pridelka.