IZLET

SAMOBOR – PLEŠIVICA – VIVODINA

BELA KRAJINA

Datum izleta: 4.11.2018

Odhod ob 8.00 uri zjutraj iz Bele Cerkve in vožnja z avtobusom čez mejni prehod Obrežje do Samobora. NE POZABITE NA OSEBNE DOKUMENTE. Postanek za kavo in sprehod skozi lepo srednjeveško mestece. Ogled Samoborskega muzeja in topla malica v Samoborski pivnici. Sledi vožnja na Jastrebarsko, kjer bomo obiskali Dvorska vina Šoškić. Ogledali si bomo čudovito vinsko klet in poskusili odlična vina, za katera pogosto prejemajo številna odlikovanja in priznanja. Vožnja do Hrušičev, kjer bomo naredili kratek postanek za ogled cerkve, nato pa nadaljevali do Ozlja. Mesto zaznamujejo hribi, poraščeni z gozdovi in reka Kupa (Kolpa), ki tu prehaja v nižinski del in je ena od točk kulturne dediščine tega področja. Naš naslednji postanek bo v Vivodini, zelo starem naselju, katero leži na hrbtu brega, z leve in desne strani pa se odkriva prekrasen pogled na gozdove in vinograde. Vinogradniški kraj se ponaša s 700-letno tradicijo. V zadnjih nekaj letih se je zelo lepo razvil. Ogledali  si bomo cerkev in eno najstarejših vinskih kleti  (1777) in seveda  poskusili nekaj tukajšnjih vin. Sledi vožnja do Bele krajine, kjer nas bodo na turistični kmetiji Matkovič v Gornjih Lokvicah sprejeli s pogačo, nato pa bo večerja in degustacija vin. Sledi vrnitev proti domu.

CENA IZLETA: 45 EUR (najmanj 40 oseb)

Cena vključuje: vse oglede in vstopnine po programu, tri degustacije vin, toplo malico, bogato večerjo, vodenje in organizacijo ekskurzije, DDV.

Doplačilo po želji: ogled gradu Ozalj 25 kun/osebo.

Prijave pobirata do 29.10.: Jože Košak 041 633 162 in Lado Turk 041 392 463

OCENJEVANJE VIN 2018 – S klikom na to povezavo pridete do podatkov.

Obvestilo za pridelovalce grozdja in vina o prijavi pridelka grozdja, mošta in vina

Poročanje o pridelku grozdja, mošta in vina.

V skladu s 13. členom Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina (Uradni list RS, št. 16/2007, 62/2009 in 4/2016) so podatke o pridelku grozdja, mošta in vina upravni enoti dolžni sporočiti pridelovalci:

• ki obdelujejo najmanj 0,10 ha vinogradov, ali
• del ali celoten pridelek grozdja, mošta in vina tržijo, ne glede na velikost vinograda.

Pridelovalci morajo upravni enoti podatke sporočiti najpozneje do 20. novembra. Podatke lahko sporočijo osebno na sedežu upravne enote v času uradnih ur ali pa jih na predpisanih obrazcih, ki so dostopni na spletnih straneh upravne enote, upravni enoti posredujejo po pošti ali elektronski pošti. Pridelovalci so upravni enoti dolžni sporočiti tudi morebitni izpad pridelka.

Poleg tega so pridelovalci dolžni v skladu s Pravilnikom o registru pridelovalcev grozdja in vina tukajšnji upravni enoti:

• v roku 30 dni po izvedeni prodaji oziroma nakupu pridelkov oziroma proizvodov prijaviti prodajo oziroma nakup teh pridelkov oziroma proizvodov (samostojni podjetniki in pravne osebe),
• prijavljati vse nastale spremembe vpisanih podatkov v 30 dneh od nastale spremembe.

Društvo vinogradnikov Vinji vrh-Bela Cerkev vas

v nedeljo, 19. novembra, vabi na strokovno ekskurzijo na Š T A J E R S K O,

odhod iz Bele Cerkve ob 7:00h zjutraj.

Vožnja mimo Ljubljane do postanka za jutranjo kavo na Trojanah in naprej do Vranskega, kjer si bomo ogledali eno najbolj pestrih in največjih zbirk zgodovine motociklov na svetu. Sledi nadaljevanje vožnje v Dobrno. Skozi park se bomo sprehodili do hiše kulturne dediščine, se srečali z lokalnimi vinogradniki, imeli toplo malico in degustacijo vin. Okrepčani se bomo odpravili še na ogled cerkve in stare trte. Izlet nadaljujemo proti Celju in naprej v vas Slom pri Ponikvi. Ogled Slomškove domačije. Sledi postanek pri vinarstvu Kolar. Ogled proizvodnje vina in degustacija. Ob povratku proti domu se ustavimo še na zgodnji večerji. Prihod domov v večernih urah.

Za prevoz, ki ga krije društvo, bo poskrbelo podjetje Arriva. CENA: 33 € / osebo, ki vključuje: vse oglede z vstopninami, toplo malico (pohorski lonec), degustacije, večerjo, vodenje in organizacijo izleta.

Prijave do 10. novembra zbira Betka Pavlin (031 629 371).

————————————————————————————————————

Predavanje Pokušina mladih vin v izvedbi J.Zupančič bo 26.10. ob 18h v HŽD.

Laboratorij v HŽD obratuje ob petkih in ponedeljkih, predvidoma od 17h do 19h.

————————————————————————————————————

Vabljeni in Lepo pozdravljeni,

Bela Cerkev, 18.10.2017                                                 UO Društva vinogradnikov

Vinji vrh – Bela Cerkev

Originalni dokument si lahko shranite na tej povezavi – Vabilo izlet 2017 

Znan je program 45. Tedna cvička in ste seveda vsi vljudno vabljeni, da se udeležite čim več dogodkov, v čim večjem številu. Več o prireditvi lahko preberete tudi na facebook strani, če kliknete na to povezavo.

Društvo vinogradnikovVinji vrh – Bela Cerkev Bela Cerkev 19 8220 Šmarješke Toplice

O B V E S T I L A

Društvo vinogradnikov Vinji vrh-Bela Cerkev vas vabi na izlet v Posavje, ki bo v nedeljo, 20. novembra, odhod iz Bele Cerkve ob 8:15h zjutraj.

Obiskali bomo:

• Vinsko klet priznanega vinarja Lojzeta Kerina v Straži pri Krškem, kjer bomo ob degustaciji spoznali njegova vina.

• Z vodičko si bomo ogledali mesto Brestanica.
• Na sevniškem gradu bomo degustirali modro frankinjo in pivo..
• Popoldan oz. večer bomo zaključili z večerjo pod Lisco v gostilni Močivnik.

Odhod domov v večernih urah. Za prevoz, ki ga krije društvo, bo skrbelo podjetje Arriva. Okvirna cena izleta s pogostitvami in vodenjem je 29€.  

Prijave do 15. novembra zbira Betka Pavlin (031 629 371).

————————————————————————————————————

Hkrati pa vas 10. novembra ob 18h, vabimo v Hišo žive dediščine, na predavanje z degustacijo mladih vin, ki ga bo vodil Jože Zupančič.

————————————————————————————————————

Laboratorij v HŽD obratuje ob petkih in ponedeljkih, predvidoma od 17h do 19h.

————————————————————————————————————

Lepo pozdravljeni,

Bela Cerkev, 3.11.2016 UO Društva vinogradnikov

Vinji vrh – Bela Cerkev

SEN KRESNE NOČI – Felix Mendelssohn Bartholdy

Na šentjanževo – torej 23. junija – marsikje obudijo staro obredno kurjenje kresov, ki je imelo in ima različne pomene. Kolikor je dandanes kresnih šeg, povezanih z ognjem, vse izhajajo iz najstarejšega, magičnega odnosa človeka do narave. Ljudstvo ima kresni dan za najdaljšega v letu – “O kresi se dan obesi” – čeprav je v resnici najdaljši 21. junij. S kresovi so hoteli ljudje sonce počastiti in mu z ognjem pomagati, da ne bi omagalo. Prav to smo storili tudi člani društva vinogradnikov Vinji vrh Bela cerkev.

V slovenski ter Evropski praznični tradiciji je torej na dan sončnega obrata potekalo kresovanje. Tik po obdobju sončnega obrata (24. junij) praznuje god sv.Janez Krstnik, ki je verjetno v času pokristjanjevanja nadomestil sončno božanstvo Kresnika. V osnovi so se tudi v kresnih šegah ohranili vsi aspekti staroverskih ritualnih šeg. Kresnemu večeru, ki je bil 23. junija zvečer so rekli tudi Kupalo.

Najbolj magično obdobje v letu

»Kres je v vsem indoevropskem prostoru najbolj magično obdobje v vsem letu. To je obdobje, ko svoje moči preizkušajo škrati, vile in druga nadnaravna bitja, sam praznik je nabit z magijo in čarovništvom. Enake običaje na kres lahko opazujemo od Islandije do Skandinavije in od tam do Sredozemlja. Ljudstvo je menilo, da more s čarnimi sredstvi soncu ohraniti moč in mu jo pomnožiti. Takšno magično sredstvo je bil ogenj. Odkar je človeštvo sonce poosebilo in ga začelo častiti kot božansko bitje, so verovali, da je treba božanski ogenj na nebu, ki je vir življenja, ojačevati z zemeljskim ognjem. Zato so zanetili kolikor mogoče ‘blizu’ neba po hribih in gorah kresove, da bi sonce od njih prejemalo čim več toplote in svetlobe. Pozimi, ko se jim je zdelo, da sonce peša in izgublja moč, so prižigali kresove v resnem strahu, da jim nebeški ogenj ne bi popolnoma ugasnil (na ognjišču so žgali tudi zajetni hrastov panj ali čok), spomladi so mu s kresovanjem hoteli pomagati do čimprejšnje zmage nad zimo, poleti, ko se je dan ‘obesil’, ko so se začeli dnevi krajšati, pa so soncu s posebno velikim kresnim ognjem skušali ohraniti višek njegove moči. Na kresni dan je človek poleg žganja kresov prožil ognjene krožce, nosil velike plamenice, pel in plesal okrog kresa v smeri gibanja sonca in takal goreča kolesa …« Tako je v Veliki knjigi o praznikih magijo kresne noči opisal dr. Damjan J. Ovsec. Med kresnimi obredi omenja tudi skakanje čez ogenj. »Povsod po Evropi so ljudje skakali čez ogenj ali skozi ogenj, in verjeli, da višje ko bodo skočili, višji bo njihov pridelek (na primer pšenica). Živino so gnali skozi ogenj, da bi se očistila, saj naj bi ogenj odganjal bolezni in zle sile, ki so v boleznih poosebljene. S prav takim namenom so plesali okrog ognja ljudje in nosili vence, spletene iz rož, ki naj bi imele apotropejske učinke; ti so bili zvečine rumene barve – simbolizirala je sonce.
Kresna magija torej ni bila namenjena ‘pomagati’ le soncu, ampak tudi človeku in živini.« V kresni noči po svetu kurijo kresove. »Pri Keltih je bil kres druidski praznik in zlasti v Bretanji so prižigali kresove, imenovane baalski ognji. Na Norveškem so ogenj zakurili na splavih, ki so plavali po fjordih. Na Švedskem so jih zakurili na gričih ali križpotjih in so jim pravili Baldurjev kres. Baldur ali Balder je bil bog svetlobe in lepote. Na Škotskem so bili kresovi v tem času redkost; prižigali so jih zlasti na Beltane (prvi maj). Ogorke iz kresa so jemali domov, da bi z njimi zanetili ogenj v ognjišču; preko polj in sadovnjakov so Škoti nosili bakle ali pa jih posipali s pepelom.« Vsi smo slišali za sloviti Stonehenge. Tu se v kresnih nočeh med svetimi kamni zberejo tisoči novodobnih druidov. Tako je, denimo, 21. junija 2013 v tem starodavnem svetišču jutro najdaljšega dne v letu pričakalo več kot 20.000 kresovalcev.
Prvo poletno zarjo je sicer zakril oblak, vendar to ni pokvarilo razpoloženja. Sončev obrat so praznovali s plesom ob ljudski glasbi in trdili, da na ta način pozivajo k miru v svetu … Takih primerov je še veliko, izbrali smo le enega bolj imenitnih.

NAJ O KRESOVANJU NA VINJEM VRHU SPREGOVORIJO ŠE SLIKE